Naslovna
Objavljene zbirke
Antologije
Izabrane pjesme
Recenzije i kritike
Proza

Kontakti

Vprašanje

koliko slave
in denarja
bo še potrebno
da potešim
to česar nisva
dokončala
v kolibi na otoku
ljubeča se večno

 

Ana Horvat - poezija na slovenskom

 

Vesna Kuzmić prevela je po vlastitom izboru 40-ak pjesama Ane Horvat na slovenski i interpretirala ih u travnju 2014.u Maloj drami Slovenskog narodnog kazališta u Ljubljani.

Kontakt

NapiŠite Ani vaše dojmove

 

 


 

 
 

 

 

 

 

 

Avtoportret (v morju)

v slanem
polmraku
dna
iztrgano
sidro
z algami
in koralami
z očesom
iz vsakega
člena verige
od spodaj
gleda
po morski gladini
ali se bo
vrnila
njegova ladja

   

 

 

Prebujanje

zjutraj me
je zbudil
sneg
ki sem ga
samo jaz
tako željna
utehe
lahko slišala



   

 

 

Človek

kaj je
človek
zaljubljen
napiše pismo
najbolje kot lahko
vendar ga ne pošje
čez mnogo
poletij
ga najde
zgrožen
bere
ga raztrga
vrže
in potegne
vodo

 

 
   

 

Danes

nekoristne
smešne
predmete
ki jih od nekdaj
vlačim na kup
in zbiram
sem danes
prvič
ugledala
kot vojake
na mrtvi straži
povsod po stanovanju
razporejene
ki me branijo
pred samoto

   

 

Dobro jutro

dobro jutro
če so jutra
lahko takšna
vem
njej so povedali
ona grozi
vse je končano
prihrani besede
bile so tvoja
slaba stran
do kdaj se bosta
dva
ljubila
odloča
tretji

dobro jutro
kakšen pozdrav
in čas
za zaključne teme
še se mrači
ja ja
tu je kava
z mano boš lahko
vse je v redu
v mojem neredu
ti pa boš
že našel način
da se mi oglasiš
in da se ne zagrezneš
s svojim jagnjetom
žrtvenim
bodiva razumna
vsekakor
je bolje tako
in še mimogrede
če sem slučajno
zanosila
obljubim
da se bom smehljala
ko me bodo
tega zdravili


.

   

 

Himna

spet
nočni naliv
v kostanjih

nenehno sva se
poslavljala
jokala
potovala
in zmeraj je
lil dež
s tabo sem se naučila
vse
o prezeblih
nočeh in solzah
v mokrih čevljih

spet naliv
v krošnjah

v znak spomina
kot za himno
vzravnana
z zaprtim
dežnikom
dvignem obraz
k deževnemu nebu

tvoja pesnica te
ni pozabila
ne potuje
hitro se poslovi
in včasih
joče
ko piše

a

   


Imaš imam

imaš
moje pesmi
mnogo stezic
nežnosti
lahko se vračaš
povezuješ smisel
najdeš pot

imam
črno jezero
poezije
tvojo golo
besedo
in potovanje
v znano smer
po stari krožnici
do iste točke
v kateri se
moram
sama
prelomiti

   


Intuicija

govorili so mi
da me imaju radi

bilo je iz dolgčasa
vljudnosti
nezanja
in strahu

enemu
molčečemu
sem verjala

a bila
je laž


   


Ko spiš

ogledujem si te
ko spiš
kot jata rib
potopljeno ladjo
z dotikom
poskušam odkriti
koliko te nimam
in kje se začne
tista žilica
iz tvojega glasu
razžalostim se
nad tabo
kot nad školjko
ki ji manjka
mehki
živi del
stopam v vonj
tvojega spanca
že kot v spomin
razmišjam
koliko jih je
zaspalo ob tebi
tako samem
kot v smrti
in tudi jaz te bom
zapustila

odpusti mi
to pesem

   

 


Majhna sreča

blag dež
moje majhne
sreče
kapljico
po kapljico
odteka
po strehi
ko
grem
bosa
po oblakih

   


Kraj

vrnite se
morju
in ljubite
spokojno
kaj pomenijo
tam
vaše solze
ta spomin
ljubezni
na kraj
kjer je bila
srečna

 

 



Zapuščina

hvala vam
moje ljubezni
kakorkoli že
ste se končale
kakršnekoli
že ste
in četudi
niste
bile
ker ste mi
pustile
nasmeh

 

 

 

 

 


 

 

 

 

       
Copyright ; Ana Horvat
 
my facebook page